×
[ Predstavitev ] [ O projektu ] [ Proizvodnja ] [ Proizvajalci ] [ Promocija ]
Prekmurska šunka

Prekmurska šunka je najbolj prepoznavna sušena mesnina prekmurske regije. Stoletja tradicije in izbranih postopkov soljenja, dimljenja, sušenja ter zorenja so poskrbela, da se prašičje stegno spremeni v šunko značilnega vonja, okusa in hruškaste oblike. Takšne šunke ne bi bilo brez prekmurskih ravnic in gričevij. Ta pokrajina nudi ugodne pogoje za zorenje mesa, ki šunko spremeni v edinstveno gastronomsko posebnost.

Prekmurska šunka je morda na prvi pogled podobna pršutom, a nudi edinstveno senzorično izkušnjo. Njen vonj in okus sta značilna za zrelo suho meso, izvrstno pa ju dopolnjuje blaga aroma dima. Je visoko cenjena gastronomska posebnost, ki se uvršča v višji cenovni razred. Postrežena je lahko na moderen način, v obliki elegantnih tankih rezin ali pa se jo ponudi po starem običaju, narezano na centimeter debele rezine.

Prekmurska šunka je eden izmed vrhuncev gurmanske ponudbe Prekmurja in pooseblja gostoljubnost ter radodarnost te regije. Zaradi njene značilne oblike in tradicionalnega postopka nastanka jo uvrščamo med slovenske kulinarične specialitete z jasno izraženo prepoznavnostjo kulturne dediščine.

Zgodovina

Prekmurska nižina je s svojimi bogatimi žitnimi polji bila že od nekdaj primerna za rejo prašičev. Vsako jesen so se na kmetijah odvijale koline, meso pa je bilo za domačo rabo. Za najboljši kos prašiča se je smatralo prav stegno, katerega so po kolinah solili v lesenih koritih.

Spomladi so šunke običajno obesili pod streho v črno kuhinjo. Tako je meso zorelo in se dimilo s pomočjo tipične arhitekture takratnih kmečkih domačij. Hiše so bile “cimprane” - narejene iz lesa, blata in pokrite s slamnato streho, ki je varovala meso pred mrazom in poletno vročino, saj je slama naravni izolator. Hkrati je bila streha dovolj visoka, da se je dim v kuhinji na poti do mesa že ohladil in zato lahko govorimo o hladnem prekajevanju šunke.

Zorenje šunke je trajalo še nekaj mesecev po zimi, odvisno od velikosti posameznega stegna. Pri tem je glavno vlogo igrala prekmurska klima s svojo temperaturo in relativno vlažnostjo zraka. Letni časi so sovpadali s fazami nastajanja šunke, zato je bila klima skoraj vedno ugodna za zorenje. Pred muhami in drugim mrčesom so šunke zavarovali z omarami ali “kíštami” iz mrež. Po sušenju so šunke navadno skladiščili v hladnejših prostorih - v kaščah, kamrah, na granárju ali v kleti. Znano je, da so zaradi zaščite šunke zakopali v kište ali làde, v katerih je bilo žito. Nato so jih dali v vreče iz gostega blaga ali iz papirja. Med zelo stare načine sodi tudi shranjevanje v masti, ki se danes uporablja zelo redko.

Skozi čas se je izoblikovala tradicionalna metoda izdelave Prekmurske šunke, s katero se domačini radi ponašajo, saj je za dobro šunko potrebno imeti izkušnje in obvladati precej spretnosti. Prekmurska šunka se je na kmetijah postregla, ko se je dogajalo kaj pomembnega in ko so prišli k hiši gosti. Posebej je bila cenjena za malico ob večjih kmečkih delih, ko je bilo treba domačim in delavcem postreči z najboljšim mesom pri hiši.

O projektu

Pokrajina ob Muri je prepoznavna predvsem po vznemirljivih vonjih in okusih, ki izhajajo iz prehranske kulture tega prostora. Spoštljiv odnos do hrane, ki se je nekoč težko pridelala, se je ohranil do današnjih dni. Stare tradicionalne jedi se še vedno ponudijo ob družinskih dogodkih in praznikih, čedalje bolj pa se uveljavljajo na trgovskih policah in v okviru turistične ponudbe, kjer poseben izziv predstavlja ponudba tradicije s sodobnimi trendi.

Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot združuje ponudnike kakovostnih prehrambnih izdelkov v skupnih prizadevanjih za zaščito, izboljšanje kakovosti in promocijo prehrambnih izdelkov, značilnih za Prekmurje.

Evropska unija si prizadeva za zagotavljanje kakovosti in povečevanje prepoznavnosti tradicionalnih kmetijskih in prehrambnih izdelkov in je vzpostavila tri sheme kakovosti (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost), od katerih vsaka nosi svoj zaščitni znak. EU je podprla projekt LOCAL FLAVOUR IN EU, ki ga izvaja Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot z namenom povečevanja prepoznavnosti evropskih zaščitnih znakov ter prekmurske gibanice in prekmurske šunke kot nosilcev shem kakovosti.

Zaščitena geografska označba

Prekmurska šunka

Pri shemi zaščitena geografska označba mora vsaj ena od proizvodnih faz potekati na določenem geografskem območju. Kakovost, sloves ali druge značilnosti proizvoda je mogoče pripisati temu geografskemu okolju.

Prekmurska šunka je tradicionalna sušena mesnina, značilne hruškaste oblike in je pripravljena iz posebej oblikovanega svinjskega stegna brez kosti. Značilni vonj in okus prekmurske šunke izvirata iz preizkušenih in skrbno izbranih postopkov soljenja, dimljenja, sušenja in zorenja pod posebnimi pogoji, ki se v celoti odvijajo na območju Prekmurja. Kljub temu, da shema kakovosti omogoča nabavo surovine izven območja, se prekmurska šunka proizvaja iz stegen prašičev vzrejenih v Prekmurju. Več o prekmurski šunki, njeni zgodovini, načinu proizvodnje in certificiranih proizvajalcih si lahko ogledate na spletni strani www.prekmurska-sunka.si

Zajamčena tradicionalna posebnost

Prekmurska gibanica

Pri shemi zajamčena tradicionalna posebnost proizvodnja ni omejena na določeno geografsko območje, kar pomeni, da se proizvodi, ki se proizvajajo v skladu s specifikacijo, lahko proizvajajo na celotnem ozemlju RS in EU. Ti proizvodi se proizvajajo ali na tradicionalen način ali iz tradicionalnih surovin ali po tradicionalnem receptu.

Prekmurska gibanica je stara praznična in obredna jed, ki se je v pokrajini ob Muri uveljavila že v zelo starih časih. Zaščiteno ima ime in recepturo, ki je predpisana v specifikaciji. Več o recepturi, zgodovini, načinu priprave in certificiranih proizvajalcih si lahko ogledate na spletni strani www.prekmurska-gibanica.si

Prepoznavanje zaščitenih izdelkov
in ločevanje od ponaredkov

Zaščitni znaki omogočajo, da potrošniki prepoznajo kakovostne tradicionalne proizvode in jih lahko ločijo od ponaredkov. Izdelki na trgovskih policah morajo biti označeni z zaščitnimi znaki, v okviru gostinske ponudbe pa morajo imeti ponudniki na vidnem mestu izobešen certifikat.

Prekmursko gibanico in prekmursko šunko ter ostale zaščitene kmetijske in prehrambne izdelke lahko proizvajajo in prodajajo samo tisti ponudniki, ki imajo pridobljen certifikat, saj se s tem zagotavlja standardna kakovost s preglednim sistemom certificiranja ter stalno kontrolo.

Pod okriljem Društva za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot deluje skupina proizvajalcev prekmurske gibanice, ki trenutno obsega 39 certificiranih proizvajalcev (www.prekmurska-gibanica.si) in skupina proizvajalcev prekmurske šunke, ki trenutno obsega 3 certificirane proizvajalce (www.prekmurska-sunka.si).

Proizvodnja in prodaja zaščitenih izdelkov ponudnikov brez pridobljenega certifikata je prepovedana.

Percepcija in uporaba prekmurske šunke prekmurske gibanice - Poročilo

Prekmurska Šunka

Proizvodnja

Šunka je najbolj tradicionalna prekmurska sušena mesnina. Tehnološki napredek je omogočil, da je postala tržno zanimiva, a proizvajalci ob tem niso pozabili na tradicijo.

Začetki organizirane proizvodnje Prekmurske šunke segajo v leto 1994, ko se je z njo začelo ukvarjati Mesarstvo Kodila iz Markišavcev pri Murski Soboti. Pri tem je tehnologija soljenja, prekajevanja in sušenja potekala v enakih pogojih kot na prekmurskih kmetijah.

Pri izdelavi prekmurske šunke se še danes uporabljajo izključno naravne sestavine. Mesu se ne dodajajo umetni konzervansi, temveč le sol in začimbe.

vzorec certifikata za prekmursko gibanico

Vzorec certifikata

Kontakt:

Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot

Ulica Štefana Kovača 40
9000 Murska Sobota

e-pošta: dpzpd@siol.net

tel.št.: 02 526 14 35

Proizvajalci

Seznam proizvajalcev prekmurske gibanice

Kodila d.o.o.
Ikona za lokacijoMarkišavci 44
9000 Murska Sobota
Posestvo Passero
Jasmina Passero Sotošek –
nosilka dopolnilne dejavnosti
na kmetiji
Ikona za lokacijoTešanovci 17A
9226 Moravske Toplice
Turistična kmetija Puhan
Katarina Puhan – nosilka
dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Ikona za lokacijoBogojina 311
9222 Bogojina

Prekmursko šunko ponujajo v obliki narezkov v šunkarnah, na turističnih kmetijah, v eminentnih hotelih in gostilnah po Sloveniji, kot tudi v drugih državah EU. Seveda je del ponudbe najpogosteje prav v Prekmurju. Možno jo je dobiti v delikatesnih trgovinah (celo, narezano v kosih in narezkih) in je lahko okusno darilo. Prekmursko šunko so začele ponujati tudi trgovinske verige in jo s tem naredile dostopnejšo kupcem po vsej Sloveniji.

Promocija

10. Festival prekmurske gibanice in šunke

Murska Sobota, 6. in 7. september 2019

DIŠI PO PREKMURJU V LJUBLJANI

Pogačarjev trg, 1. junij 2019

9. FESTIVAL PREKMURSKE GIBANICE IN ŠUNKE

Murska Sobota, 7. in 8. september 2018

DIŠI PO PREKMURJU V LJUBLJANI

Pogačarjev trg, 2. junij 2018

8. FESTIVAL PREKMURSKE GIBANICE IN ŠUNKE

Murska Sobota, 8. in 9. september 2017

DIŠI PO PREKMURJU V LJUBLJANI

Pogačarjev trg, 3. junij 2017